Čist frišno leto

Tretji dan leta 2019. Drug drugemu želimo sreče in zdravja, vsega dobrega. Čez leto se bo verjetno vse skupaj malo pozabilo. Tako kot vse zaobljube o katerih berem in poslušam. Jaz si nisem nič obljubila. Nič kar bi moralo biti samo od danes dalje. Kar sem se zaobljubila, traja še iz starega leta.

Nič prehransko bolj zdravega kot je bilo do sedaj. Vsega po malem za vse. Malo po pameti, malo neumnosti, malo razumnega, malo utrganega.

V razmislek o pomembnosti malenkosti tale kratek izsek iz mojega življenja.

Še lani sem bila z mamo na nevrologiji. Osemdeset let ima, roke se ji tresejo in občasno mi kakšno misel zaupa po petkrat v eni uri. Meni se zdi običajen starostnik, neurolog pa bi jo rad hospitaliziral in bolj podrobno pregledal. Doktor je mlad, izredno prijazen in temeljit. Mogoče so vsi ti pregledi brezvezni, ampak mama se vsakič dobro počuti, ko jo doktor potolaži, da so tudi leta že malo kriva za njene tegobe. Pa midve imava potem babji dan. V glavi ima tumor, ki ne raste in ni ji treba na operacijo. Zelo sem bila vesela, ko sem brala ta izvid, ker malo dvomim, da bi preživela operacijo.

Pregled sva imeli dopoldne, od doma sem prinesla zmrznjeno joto. Prav za ta dan sem jo skuhala več in jo dala zmrznit. Da nama ne bo treba skrbet še za kosilo. No, ko sva se po pregledu vrnili, sem odtajala joto. Mama je snedla dvojno porcijo in zraven skorajda predla, tata se je zmrdoval, če nisem mogla skuhat kej boljšega. Potem sem mu razložila, da je to dobro za prebavo, da se po zelju odlično prdi in da je taka hrana pozimi zelo zdrava. On je mnenja, da se zelje na rebra obesi, da je torej čisto brez koristi.

Mogoče so slišati obrabljena voščila v stilu “srečn’ga pa zdrav’ga”, ampak zdravje je osnova, baza dobrega leta. Mentalno in fizično. Zato vam in vašim bližnjim želim zdravja. Za vse ostalo se boste potrudili sami. Nič ne pade samo od sebe z neba. Ker vam jaz tako želim.

Nataša