Delo od doma

Pet mesecev že hodim delat v Tolmin v pisarno za sodelo. Malo pa že vidim razliko med delom doma in delom v pisarni stran od doma. Pri sebi, pri opravljenem delu.

Delo od doma je bilo zelo udobno. Zjutraj sem zbudila otroka, skupaj smo pozajtrkovali, psičko sem peljala na sprehod in se lotila dela v svoji delavnici. Do enih sem delala, potem sem začela kuhati.  Po kosilu je sledila domača naloga, po nalogi sem bila še prevozna služba za otroške aktivnosti. V delavnico sem se potem redko vrnila.

Prednost takega dela je bila vsekakor manjša potrošnja denarja za svoja oblačila, vedela sem, da otroka jesta in da jesta zdravo. Domače naloge so bile načeloma narejene. Vsak dan sem imela na voljo pet ur za svoj posel.

Za udobno finančno stanje je bilo teh pet ur premalo. Če se greš podjetništvo, moraš vsak mesec plačati vsaj prispevke ne glede na to ali si na dopustu, bolniški ali pa priden kot mravlja. Tu so še drugi stroški; telefon, internet, ogrevanje, elektrika. Pa seveda materiali in storitve, ki jih potrebuješ za svoje izdelke.

Ampak kakorkoli sem obračala svoj čas, do delovnika daljšega od petih ur nikakor nisem prišla. Tudi če sem se hotela zapreti v delavnico, prepovedat vstop, je pred vrati vsake toliko kdo mencal, potreboval pomoč, da sem prekinila delo.

Spomladi sem začela delati v pisarni za sodelo. Doma sem objavila, da bo kosilo v šoli, za domače naloga bosta morala skrbeti sama. Pri desetih in trinajstih letih se to že spodobi. Sin je dobil svoje prevozno sredstvo za treninge, pri hčeri se časovno lepo izide, da jo poberem po njeni dejavnosti.

Razlika? Zjutraj se še vedno zbujam uro in pol pred odhodom od doma, da peljem psičko na sprehod, da z otrokoma skupaj pozajtrkujemo in gremo potem v dolino vsak po svoje. Ob osmih sem tu v pisarni, nimam pralnega stroja in žehte za obesit, ni mi treba kuhati kosila. Sedem ur je samo mojih, delam samo tisto kar mi prinaša zaslužek. Še vedno sem sama svoja podjetnica, nimam nadrejenega. Družim se z ljudmi, ki delajo na podoben način, izmenjujemo si informacije, ideje.

Priznam, da bi vsake toliko vseeno delala tudi od doma. Če ne bi bila vpletena v pisarno za sodelo tudi kot vodja pisarne, bi ostala en dan na teden v svoji delavnici. Moje delo je namreč tudi packasto; brušenje, rezanje, barvanje osnove z grundirno barvo, ki gre vedno tudi čez rob, po podlagi. Mogoče mi bo sčasoma tudi to še uspelo. Ko se delo v pisarni uteče.

Zakaj vam vse tole opisujem? Mogoče je kdo med vami v podobni situaciji. Mogoče niti ne veste, da lahko delate na tak način nekje med ljudmi, mogoče se vam zdi doma čisto u redu. Kaj pa če je lahko bolje? Po petih mesecih v zelo prijetni družbi lahko samo rečem, jaz se imam bolje.

 

Nataša, Mlekartz