Prvi rojstni dan

Eno leto je že mimo. Eno leto smo že tu na Cankarjevi ulici 3. V Tolminu. V Posočju. Pisarna za sodelo. WTF je pisarna za sodelo?!

Kako sploh izgleda dan v pisarni za sodelo? Sedim za mizo blizu vhoda in tipkam. Pripravljam predstavitev novega projekta. Mozgam vse možne pomisleke in odgovore nanje. Raziskujem. V ozadju se sliši hitro tipkanje. Vsake toliko ju prekine čebljanje v angleščini. Ne vem o čem klepetata sodelovki. Prijetno je zavedanje, da je v pisarni še nekdo drug. Čebljanje je pritajeno, kot radio, ki ga moraš imeti prižganega, vsebine pa niti ne zaslediš, ker si zatopljen v svoje delo. Okrog enajste se mi zazdi, da nujno potrebujem kavo in takoj najdem kompanijo za črni napoj. Na hitro malo počvekamo, potem se vrnemo vsak v svoje delo. Zadovoljna sem, da delam tu. V enem letu sem spoznala cel kup čudovitih ljudi, naučila sem se novih veščin. Ko mi je zmanjkalo energije, volje, se je vedno našel nekdo, ki me je spodbudil s svojo zgodbo in sanjami. Še naprej se bom trudila za ta prostor, da bo zaživel. Da bo v njem našel še kdo svoje bistvo, uresničil svoje sanje. To je sodelo, coworking.

Vsaka ideja ima neko življensko dobo. Na začetku o njej samo razmišljamo, sanjamo. Potem se počasi vseda v našo dušo, jo dodelujemo, oblikujemo, dokler ne dozori do te mere, da si jo želimo udejanjiti. Sledi razvoj ideje, njena uresničitev. Vse se vrti okrog te ideje, negujemo jo, postavljamo na noge. In če smo pri tem uspešni, ideja zaživi. Čas je za praznovanje.

Ko smo sanjali o coworkingu, se nam je zdela ideja vredna uresničitve. Zanimiva je ta faza sanjanja. Zdi se ti, da je tvoja ideja najboljša, da vsi potrebujejo to, ker to potrebuješ ti. Zdi se ti, da bodo ljudje takoj zagrabili, ker nekaj takega ni še nihče ponudil. Na majhnem vzorcu smo potestirali idejo in z lahkoto smo našteli deset potencialnih uporabnikov.

Popraskali smo po šparovčkih in začeli. Z dokaj majhnim vložkom smo obnovili prostor, nabavili mize, stole, osnovno opremo in odprli vrata. Ne vem, če lahko dovolj slikovito opišem veselje ob otvoritvi. Odzivi vas, ki ste se to leto ustavljali v pisarni, so še vedno zelo spodbudni. Priznam, da bi si želeli več uporabnikov, vseeno ni zanemarljivo število vas, ki ste že tu.

Včeraj smo debatirali prav o naših začetkih. Za potrebe študentske seminarske naloge smo na hitro obnovili zgodovino tminskega coworkinga. Zaključili smo, da smo morda res pohiteli z zadevo v Tolminu. Morda ljudje okrog nas res še ne razmišljajo toliko o takem načinu dela kot ga nudimo tu na Cankarjevi ulici 3. Počakali bomo torej še malo, da nas dohitite.

Iz razmišljanja me je potegnil obiskovalec v pisarni. Hiter čvek o možnostih in zmožnostih.

Everything is possible as long as I wake up,” je pozdravil v slovo in odšel skozi vrata.

 

Sam prostor ni vreden veliko, zlata je vredna skupnost, ki v njem nastaja. Naša ideja je prišla do faze, ko lahko praznujemo, ne smemo pa se ustaviti niti za trenutek. V petek 30. marca imamo rojstni dan. Pričakujemo vas.

Coworking Tolmin praznuje prvi rojstni dan.