Stotisoč priložnosti

V petek 29. septembra smo se coworkerice udeležile zaključka razpisa Soča Valley – dolina priložnosti. Klub tolminskih študentov (KTŠ) in Hidria sta mlade pozvala k razmišljanju o prihodnosti doline čez dvajset let. V uvodu smo slišali drzne ideje Jerneja Barbiča (profesor za računalniško grafiko na Univ. of South. California) o prevozih po zraku, tunelu med Žabčami in Bohinjem, avtocesti do Nove Gorice. Razložil je zakaj Posočje ne bo nikoli Silicon Valley in kje on vidi potencial doline. Miro Črv (Smarteh) je bil realen, da je pot do uspeha tlakovana z delom, da srečnih naključij, ki te ponesejo do takojšnjega bogastva in slave ni veliko. Gorazd Kavs (Soča Rafting) je menil, da se splača biti drzen in iti večkrat na led.

Predstavitve ekip so bile zanimive, zazrte v prihodnost, manjkalo jim je le malo drznosti. Od mladih sem pričakovala visoko leteče ideje. Sodelavec v Bazi je bil razočaran, ker ni bilo nič govora o letečih avtomobilih.

Korak naprej mora biti zdaj v smer od teorije k dejanjem. Zagotovo je en del priložnosti v velikih projektih – turizem za petičneže, globalno trženje kulinaričnih posebnosti, tunel do Bohinja. Večji del priložnosti pa vidimo v manjših projektih. Začne se z garažnim bendom, ki s pravo vizijo zraste v orkester.

Ščepec drznosti, velika mera poguma in gremo. Nehajte torej stokati, da se v Tolminu nič ne dogaja, da ni priložnosti. Zgrabite bika za roge. Ali si sploh želimo biti slikonska dolina, če pa smo že sedaj smaragdni? Slišali smo, da je med Tolminom in Bohinjem le nekaj kilometrov zračne linije. Zakaj pa ne bi razmišljali o letečih avtomobilih?